Odprava demokracije: diktatura Dollfuß-Schuschnigg
Demokratična republika, ki je bila razglašena leta 1918, je trajala le 15 let. Od leta 1933 do 1934 se je Avstrija spremenila v diktaturo.
Pred vami je "španski jezdec", policijska ovira, ki jo je možno razstaviti in postaviti. Na zadnji steni nad njo in levo od nje so fotografije, ki prikazujejo, kako so se takšne ovire uporabljale. Na primer 1. maja 1933, ko so preprečili prvomajske pohode in s tem omejili pravico do svobode zbiranja.
Že v dvajsetih letih 20. stoletja se je vse več glasov oglašalo proti parlamentarizmu in demokraciji. Številni politiki in tudi mediji so trdili, da demokracija ni sposobna reševati problemov. Kompromis je bil prikazan kot slabost, potreba po sodelovanju pa kot blokada. Poleg tega so stranke v parlamentu še komaj bile pripravljene sklepati kompromise. Politični spori so se vedno bolj odvijali na ulicah.
4. marca 1933 je prišlo do pomembnega dogodka: v tesnem glasovanju v parlamentu so odstopili vsi trije predsedniki Državnega sveta, da bi lahko glasovali s svojimi strankami kot navadni poslanci. Vlada pod vodstvom kanclerja Engelberta Dollfußa je priložnost izkoristila, da bi preprečila ponovno zasedanje Državnega sveta, in govorila o "avtolikviditaciji" parlamenta. Zakone je zdaj sprejemala vlada sama, brez parlamenta.
Od tedaj se je demokracija postopoma rušila, temeljne pravice pa so bile ukinjene. Ponovno sta bili uvedeni cenzura in smrtna kazen, ustavno sodišče ni več moglo delovati. Komunistična in nacionalsocialistična stranka sta bili leta 1933 prepovedani. Februarja 1934 so se oborožene enote socialne demokracije poskušale z orožjem boriti proti vladi - neuspešno. Takoj zatem je bila prepovedana tudi socialnodemokratska stranka.
Nasprotniki režima so bili pod pritiskom - mnogi so pobegnili v izgnanstvo, nekateri so bili zaprti.
Ukinitev demokracije je bil odkrit cilj vlade. Dollfuß je to jasno povedal v govoru 11. septembra 1933:
"Čas liberalne kapitalistične družbene in gospodarske ureditve, čas marksističnega zapeljevanja ljudstva, čas demagoškega vodenja ljudstva in absolutne vladavine partije je minil. Hočemo socialno krščansko nemško državo Avstrijo na podlagi stanov pod močnim avtoritarnim vodstvom. Vodilo nam je ljubezen do domovine, vodilo nam je prepričanje, da je Avstrija nad vsem, če le hoče biti."
Maja 1934 je bila sprejeta nova ustava, ki je tudi formalno zapečatila konec demokracije. Na desni strani tabele je na zadnji levi strani prikazana kopija te ustave.
V tridesetih letih 20. stoletja so bile protidemokratične ideje razširjene tako v politiki kot v družbi. Po vsej Evropi so se pojavile diktatorske in fašistične države. V Italiji je bila na primer od leta 1922 pod vodstvom Benita Mussolinija vzpostavljena fašistična država, v Nemčiji pa je bila od leta 1933 na oblasti nacionalnosocialistična Nemška delavska stranka pod vodstvom Adolfa Hitlerja.
Kancler Engelbert Dollfuß je bil leta 1934 umorjen v nacističnem poskusu državnega udara, za njim pa je na oblasti ostal Kurt Schuschnigg, ki je vladal vse do tako imenovanega "anšlusa", priključitvi Avstrije k nacistični Nemčiji marca 1938.