V Evropi so v 18. stoletju ljudje vse bolj dvomili, da je vladavina dana od Boga.

Približno 60 let po francoski revoluciji so se leta 1848 nove ideje pojavile tudi v habsburški monarhiji. Ljudje so demonstrirali in zahtevali ustavo, izvoljen parlament in zaščito temeljnih pravic. Revolucija leta 1848 ni uspela, vendar so se od šestdesetih let 19. stoletja dalje mnoge od teh idej postopoma uresničevale, na primer ideja o enakosti vsakega posameznika pred zakonom. Načelo enakosti, ki ste ga slišali že na zadnji postaji, je še vedno eno od številnih temeljnih pravic, ki veljajo od leta 1867.

Ko je bila leta 1920 pripravljena ustava, se stranke niso mogle dogovoriti o novem seznamu temeljnih pravic. Konec koncev so še dalje uporabljali besedilo iz leta 1867.

Tukaj najdete izbor drugih temeljnih pravic. Njihov namen je zagotoviti, da država ne more samovoljno posegati v življenje državljanov.

Poleg zvezne ustave v Avstriji veljajo še drugi zakoni in dokumenti, ki vsebujejo temeljne pravice.

Človekove pravice imajo pomembno vlogo: Splošno deklaracijo človekovih pravic so Združeni narodi sprejeli leta 1948 - kot odziv na zločine nacionalsocializma. "Vsi ljudje se rodijo svobodni ter imajo enako dostojanstvo in pravice." Tako je zapisano v 1. členu Deklaracije o človekovih pravicah. Vsega skupaj je 30 členov, ki med drugim določijo zaščito pred diskriminacijo, pravico do življenja, prostosti in varnosti ter prepoved mučenja in suženjstva.

Splošna deklaracija človekovih pravic je smernica, ki ni pravno zavezujoča. Pravno zavezujoča pa je Evropska konvencija o človekovih pravicah, h kateri je Avstrija pristopila leta 1958. Od leta 1964 ima ustavni status. Zato je mogoče v primeru kršitve človekovih pravic tožiti.

Temeljne in človekove pravice, ki veljajo v Avstriji, so sestavljene iz številnih pravnih predpisov.

Temeljne pravice ne veljajo za vse prebivalce Avstrije. Nekatere temeljne pravice veljajo samo za avstrijske državljane, druge pa samo za državljane EU.

Obstoj temeljnih pravic in njihovo varstvo se danes mnogim zdita samoumevna. Vendar pa je oboje rezultat dolgega procesa, ki nikoli ni povsem končan.