Vsi državljani so pred zakonom enaki. Privilegiji zaradi rojstva, spola, statusa, razreda in veroizpovedi so izključeni. Nihče ne sme biti prikrajšan zaradi invalidnosti.

To je prvi odstavek 7. člena zvezne ustave v sedanji različici.

Ustava vsebuje temeljna pravila za državo: njeno strukturo ter delovanje institucij, zakonodaje in sodišč.
V parlamentu so intenzivno razpravljali o tem, kako naj se oblikuje ustava nove države. V vitrini na steni pred vami je na sredini osnutek ustave.

Na osnutku so vidni popravki s svinčnikom. Tako je razviden zapleten pogajalski proces, ki so ga vodile stranke, zastopane v parlamentu. Veliko je bilo spornih točk, vendar je uspelo najti kompromise.

Dokument v vitrini na skrajni desni je številka časopisa Wiener Zeitung z dne 1. oktobra 1920, v kateri je bila uradno objavljena uveljavitev ustave. Na spodnjem levem robu dokumenta je tudi člen 7 z načelom enakosti, citiranim na začetku.

Na novo ustavo je odločilno vplival pravnik Hans Kelsen. Tudi njemu je posvečen portret. Nahaja se tik za vami. Pogosto ga imenujejo "arhitekt ustave". Po njegovem mnenju mora imeti parlament močno in osrednjo vlogo. Ne sme biti le "glasovalni stroj", temveč prostor za razpravo o različnih stališčih, da bi našli kompromis, s katerim bi se vse strani v največji možni meri strinjale.

Kelsenov koncept demokracije se osredotoča na odnos med manjšinami in večino: V skladu s tem demokracija ne pomeni, da ima besedo samo večina, temveč da je treba v procesih odločanja upoštevati tudi stališča manjšin ali opozicije.

Tudi ustanovitev ustavnega sodišča lahko pripišemo Kelsenu. Na ustavnem sodišču neodvisni sodniki preverjajo, ali so zakoni v skladu z ustavo. Avstrija je bila prva država, ki je uvedla ustavno sodišče.

Ustava je bila spremenjena leta 1929, pri čemer se je okrepil položaj zveznega predsednika. Ljudje so ga zdaj izvolili neposredno, dobil pa je tudi pooblastila za odločanje, ki so bila prej v pristojnosti parlamenta. To je bilo v nasprotju s Kelsenovimi idejami.

Ustava je veljala do uvedbe avstrijske diktature leta 1934 in je bila ponovno uveljavljena leta 1945. Velja še danes in se vedno znova posodablja kot izraz žive in dinamične demokracije.