Prve volitve februarja 1919 so bile pomemben korak za mlado republiko. Takrat so lahko prvič volili vsi državljani, starejši od 20 let. Republika je napovedala cilj, da bo vse svoje državljane obravnavala enako.

V 19. stoletju so se ženske združile in se zavzemale za svoje pravice. Volilna pravica žensk je bila osrednja zahteva mednarodno povezanih meščanskih in socialnodemokratskih ženskih gibanj. Zdaj je postala resničnost.
Na fotografijah so prve poslanke, ki so po volitvah vstopile v parlament: na levi fotografiji je sedem socialnodemokratk, spredaj levo na primer Adelheid Popp. Na desni fotografiji so poslanci Krščansko-socialne stranke. Posebej izstopa Hildegard Burjan v beli bluzi.

V tem razstavnem prostoru sta tudi portreta velikega formata Adelheid Popp in Hildegard Burjan, ki ju lahko po želji podrobneje raziščete pozneje.
Hildegard Burjan je izvirala iz judovske družine, vendar je konvertirala v katoliško vero. Ustanovila je red, ki je podpiral revne ženske.

Adelheid Popp je izhajala iz delavske družine. V mladosti se je priključila socialni demokraciji, se borila za boljše delovne pogoje in bila urednica delavskega časopisa (Arbeiterinnen-Zeitung), ki ga je soustanovila.

V času monarhije se ženske niso smele politično organizirati. Kljub temu je bilo veliko žensk politično aktivnih, pri čemer so tvegale zapor in preganjanje. Zdaj so lahko prvič glasovale in kot izvoljene predstavnice vplivale na politiko.

Poslanke, izvoljene v prvi republiki, so - odvisno od stranke - zastopale različna stališča. Vendar so na začetku republike sodelovale tudi med strankami, da bi izboljšale življenjske razmere žensk.

Tak primer je Zakon o služabnikih v gospodinjstvu, ki je bil uveden leta 1920. Spodbujali sta ga Hildegard Burjan in socialnodemokratka Anna Boschek, zagotavljal pa je na primer pravico do dopusta in nočnega počitka za služkinje.

Vendar pa so članice nacionalnega sveta v času prve republike naletele na odpor pri številnih svojih zahtevah.

Zahteve, kot sta pravica do opravljanja splava brez kazni ali reforma zakona o zakonski zvezi, so bile uresničene šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Druge, kot je zahteva po enakem plačilu za enako delo za moške in ženske, so še danes aktualne.

S prvimi osmimi poslankami je delež žensk v parlamentu znašal pet odstotkov. Sto let pozneje, po volitvah leta 2019, je bilo med člani državnega sveta 39 odstotkov žensk.