23. januarja 1993 se je na dunajskem Heldenplatzu zbralo do 300.000 ljudi, ki so želeli izraziti nasprotovanje ksenofobiji. "Morje luči" je bilo največje množično zborovanje v drugi republiki. Organizirala ga je novoustanovljena pobuda SOS Mitmensch.

"Rad bi se zahvalil številnim prostovoljcem SOS in vas povabil, da od danes naprej postanete aktivisti tega gibanja. Kajti z današnjim večerom še ni konec. Dogodek na tem mestu je končan, toda v naših srcih, v naših mislih se mora nadaljevati in se bo nadaljeval. Začnimo delati za vzdušje skupnosti, za novo politiko: 'tujci' in 'državljani' skupaj v tej državi."

To je zahteval pomemben podpornik pobude, umetnik André Heller. Razglašen cilj organizatorjev je bila reinterpretacija trga Heldenplatz. Podoba navijaške množice iz marca 1938 naj bi se soočila s podobo množice, ki se je zavzela za solidarnost in se uprla rasizmu.

Toda kaj je bil razlog, da je v tistem času na ulice stopilo toliko ljudi?
Demonstracija je bila odziv na referendum, ki ga je sprožila stranka FPÖ pod vodstvom Jörga Haiderja z naslovom Österreich zuerst (Najprej Avstrija). Zahteve tega referenduma lahko preberete na eni od plošč: na drugi plošči z desne v srednji vrsti. Med zahtevami sta bili tudi ustavitev priseljevanja in strožji ukrepi za tako imenovane tujce. Z udeležbo sedmih odstotkov volilnih upravičencev uspeh ni izpolnil pričakovanj.

Referendum je v bistvu demokratični instrument. Toda ali lahko demokratični instrument ima protidemokratične cilje?

V konkretnem primeru je vsebina usmerjena proti skupini prebivalstva, ki ima manjšinski položaj. Ljudje, ki zaprosijo za azil, imajo manj pravic in možnosti ter potrebujejo zaščito. Azil pomeni status zaščite za ljudi, ki bežijo zaradi pregona ali iz življenjske nevarnosti. Izkušnje iz obdobja nacionalsocializma, ko nobena država ni želela dovoliti vstopa judovskim beguncem in je bilo zato na milijone ljudi izpostavljenih holokavstu, so privedle do oblikovanja Ženevske konvencije o beguncih leta 1951. Ta je še danes osnova mednarodnega begunskega prava. Vendar se že v Splošni deklaraciji človekovih pravic poudarja, da je treba prosilce za azil zaščititi.

Marca 2019 je takratni notranji minister FPÖ dva azilna sprejemna centra preimenoval v "centre za odhode". Table s tem napisom so aktivisti pod naslednjo vlado odstranili. Enega od znakov in zgodbo o njem najdete na razstavnem prostoru z naslovom Grenzen verändern (Spreminjanje meja) v bližini motornega kolesa.


Z odlomkom iz:
Das "Lichtermeer" am Heldenplatz - Version 1, Österreichische Mediathek.