Upral jek terasa la neva Hofburgatar upro Heldenplatz – le kherestar, kaj tumen akan san – o Adolf Hitler ando 15to merc 1938 o kisetinipe la Austrijatar ari dija. O but, loschande manuscha, i voja but austritikijendar taj austritikendar pedar o afka akardo „aunphandlipe“ usi nacijonalsocijalistischi Germanija, sikatscha. Ando 11to merc 1938 o austritike nacijonalsocijalistkiji taj nacijonalsocijalitscha o rajipe ando vilago prik line, ando 12to merc, o nimtschke nimci ande phirde.

Adaleha o tradipe taj o teror upro poschtito kesdintscha, le cile atschenge te dikel. Dschidovkiji taj dschidovtscha, ando pradipe tel dikle taj tschalade ule.

O igen harno filmiskero falato, savo tumen adaj diken, maschkar odola divesa ando merc 1938, kerdo ulo. Adala deschujek sekundi o jekoschne prindscharde micinde kipi le maripeskere arphageripestar mindschart palo afka akardo „aunphandlipe“ hi. Dschidovkiji taj dschidovtscha mujsim ule, o poschtitovtscha te schuscharel, ando paschipe but manuschendar, save asnahi. Butvar o opfertscha, o teterkiji taj tetertscha taj te o use dschikaschkiji taj use dikaschtscha, prindscharnhi pumen.

O dschidovtscha le maripeske oni arakipe prik dim sina, o harengere le teterkiji taj le tetertschen arakinlahi.
O dschidovkiji taj o dschidovtscha o centrali fajndiskero kipo le nacijonalsocijalismusistar sina. Antisemitismus imar angloda bulhardo sina. Diskriminacija usar o merc 1938 butvar duach jek tschatschipe tel pisim ulo. O nacijonalsocijalistscha taj o nacijonalsocijalistkiji pumare keriptscha le phenipeha aun denahi, hot o afka akardo nimtschko „flogoskero khetanipe“ le „dschivovtschendar“ aun astardo ol.

Odole manuschendar, saven o Nürnberger tschatschiptscha ojs „dschidovkiji“ vaj „dschidovtscha“ akarnahi, but tschatschiptscha lim ule. O nacijonalsocijalistischi themeskero aundikipe jeke na glajchi vertistar le manuschendar ar gelo, savo len ande „rastscha“ ande ulavlahi.

O manuscha, jek joma pal i kija joma, le sako diveseskere maripeske, pascheder ledschim ule. Uso kesdipe, paroltscha taj i idejologija terdschonahi, save palo „aunphandlipe“ ando bersch 1938 use akcijontscha ule. Sar adaj te dikel hi, na ulo ada tschak duach o nacijonalsocijalistischi tschatschipe o schajipe, hatek te duach o keriptscha vaj o na keriptscha but dschenendar. O filmiskero uprelipe angle tumende o phutschajipe palo falikeripe sakonestar pe terdscharel: O rejakcijontscha le but eserijendar, falato le maripestar taj le teldikipestar hi.

O pisimaschi Carl Zuckmayer pisintscha pedar odola divesa Betschiste:

„Taj o cile manuscha lengero muj naschade, sar facidime muja ar ditschonahi: o jek andi dar, o avre ando hohajipe, o avre ando varno, hosinipeskero jerinipe. […] Me o erschti divesa le nacijengere rajipestar ande Berlin terdschivtschom. Nischta adatar le divesenca Betschiste glajchi nana.“