La demokratischi republika, savi 1918 ar vrischtschandi uli, tschak 15 berscha dija. Usar 1933 dschi 1934 i Austrija use jek diktatura um baunim uli.

Angle tumende diken tumen jeke „espanitike prastaschi“, jek harengero teltschapinipeskero giteri, savo donde te cidel taj upre te terdscharel dschalahi. Upro palutnipe pedar taj pasche balutnon, diken tumen kipi, save sikan, sar asaj teltschapinipeskere koji and bescharde ule. Valami ando 1ti maj 1933, kada majiskere-upre phiriptscha upre likerde ule taj afka o tschatschipe upro khetan peripeskero naphandlipe vusko likerdo ulo.

Imar ando naschipe le 1920te berschendar mindig buteder hangi soraleder ule, save pumen gejng o parlamentarismus taj i demokracija irinde. But politikerkiji taj politikertscha taj te o mediji phende, hot i demokracija na schofinel le, o promblemtscha te putrinel. Kompromistscha ojs nasoralipe sikade ule, o pekantschago uso khetan butschalinipe ojs blokada. Use alo, hot o partajtscha ando parlamento nisaj kompromistscha te kerel kamnahi. Politischi donde beschariptscha butvar upro poschtito ar kerde ule.

Ando 4to merc 1933 use jek igen pharo terdschijipe alo: Use jek telschtiminipe ando parlamento o trin nacijonakere rotschengere presidenti pal tretinde, kaj tschak ojs jekoschne rotscha lengere partajenca jek hango tel te del te dschanen. I regirung telal o bundakero kancleri Engelbert Dollfuß ada nucintscha, kaj papal jek khetan gejipe le nacijonakere rotistar te na del, taj pedar jek „ajgeni ar putrinipe“ le parlamentostar vakertscha. O tschatschiptscha akan la regirungatar korkore, oni o parlamento, kerde ule.

Usar ada cajtakero punkto, jek joma pal i kija joma, i demokracija tel baunim uli, tschatschiptscha tel schofim ule. I censur taj o mulipeskero schtrofinipe papal and vodim ule, i favosinipeskeri krisakeri vora mirni terdschardi uli. I komunistischi taj i nacijonalsocijalistischi partaj, 1933 fabijatim uli. Ando feberi 1934 khetaniptscha la socijaldemokracijatar probalinde, puschkenca gejng i regirung te kejmpfinel – oni jernipe. Mindschart paloda, te i socijaldemokratischi partaj, fabijatim uli.
Gegnerkiji taj gegnertscha le reschimistar telal dschumintschago bescharde ule – but ando eksil naschi gele, poar and tschapim ule.

O tel schofinipe la demokracijtar jek prado cil la regirungatar sina. Ada phentscha o Dollfuß use leskero vakeripe ando 11to septemberi 1933:

„I cajt le liberali kapitalistischi khetanipeskere- taj virtschoftiskere terdschojipestar, i cajt le marksistischi flogoskere vodinipestar, i cajt le demagogischi flogoskere vodinipestar taj le barikane partajengere rajipestar, ar hi. Amen kamaha le socijali christlichi nimtschke schtot Austrija upri flogoskeri basis telal soralo autoriteri vodinipe. Vodinaschi hi amenge adaj o kamipe uso dadeskero vilago, vodschinaschi hi amenge adaj o patschajipe, i Austrija pedar o cilo, te tschak kamla.“

Ando maj 1934 jek nevo favosinipe kerdo ulo, savo o kisetinipe la demokracijatar te formali sikatscha. Andi tschatschi stoloskeri vitrina diken tumen, palal upri balutni rik, jek ardipe adale favosinipestar.

Antidemokratischi gondi ando 1930kere berscha andi politik taj te ando khetanipe bulharde sina. Andi cili Europa diktatorischi taj faschistischi pregime schtotscha kerde ule. Andi Italija telal o Benito Mussolini usar 1922 jek faschistischi schtot kerdo ulo, andi Germanija i nacijonalsocijalistischi nimtschki butschaschtschengeri partaj telal o Adolf Hitler sajt 1933 upri erschti rik sina.

O kancleri Engelbert Dollfuß, 1934 use jek nacijonalsocijalistischi putschiskero probalinipe murdardo ulo, pal leste o Kurt Schuschnigg alo, savo dschi uso afka akardo „aunphandlipe“ la Austrijatar usi nacijonalsocijalistischi Germanija ando merc 1938, atschino.


Jeke falatoha andar:
Die Trabrennplatzrede – Ansprache von Bundeskanzler Engelbert Dollfuß mit Prinzipienerklärung des autoritären Regimes am 11. September 1933, Österreichische Mediathek.