I tablina le upre pisinipeha „kudulinipe taj gejipe usar jek kher uso kija fabijatim hi“ o phutschajipe upre tschidel, sar jek khetanipe le tschoripeha taj le na socijali glajchi kojaha um dschal. Andi diskusija vasch o socijali pomoschage le schtotistar, ada phutschajipe dschi adi, centrali hi.

Andi erschti republika (hatek palo bundakero than) o kudulinipe taj o gejipe usar jek kher uso kija fabijatim sina. Tablini sar aja le kuduschkiji taj kuduschtschen bejg te likernahi.

Ada sina te o gondo le „kudulinipeskere automatistar“, save tumen adaj osj palal bauninipe schaj laken. Ada keripe le 1920te berschendar schoha andi prodkukcijona gelo. Use ada palal baunimo automato, dschanen tumen loj ar te dschuminel. Upre laken tumen jek weblin uso online-cajtakero historijakero-leksikon le kherestar la historijatar Austrija, kaj te poar pisiniptscha usi tema tschoripe ande hi.

Palo erschti themeskero haburi but falati le khetanipestar le tschoripestar reste sina. Habeskere koji taj fintinipeskero materijal falinahi, o espanitiko nasvalipe, savo pe sik ar bulharlahi, but eseri mulen antscha.

La terna republika te virtschoftlichi koji le haburistar upre te butschalinel sina, afka sar o entvertinipe le lojistar. Le andvodinipeha le schilingistar taj le pomoschagoha internacijonali kreditenca, i situacija le 1920te berschendar eknaj schtabilisirim schaj uli.

Ande poar fori, butvar ando socijaldemokratischi „lolo Betschi“, ande oja cajt o erschti gemajndakere khera kerde ule. Duach o andvodinipe jeke luksusiskere teldipestar probalim ulo, butschaschkijenge taj butschaschtschenge manuschane khera te del, save potschim schaj on. O adaj ojs lego-modelo sikado Karl-Marx-Hof, jek le lek prindschareder gemajndakere kherendar la Austrijatar hi.

Ando 1930kere berscha jek internacijonali virtschoftakeri krisa te andi Austrija use jek bibastali situacija vodintscha. But manuscha pumari buti naschade vaj tschuleder loj uschtidnahi. Socijali pomoschage pal likerde ule. Mindig buteder dschene ando tschoripe dschivnahi. Valami 22 procenti le cile schtotiskere polgarkijendar taj schtotiskere polgarendar, ando bersch 1932 buti nana.

Jek pomoschago le schtotistar ande oja cajt upro afka akardo hajmatakero tschatschipe phandlo sina – jek keripe, savo meg andar i monarchija sina taj dschi 1938 pro tschatschipe likertscha. Butscholahi, hot tschak upre oda than pomoschago uschtidehahi, upre savo tut hajmatakero tschatschipe sina. Ada hatek oda than sina, kaj i ajgeni daj uso cajtakero punkto le ajgeni upro them ajipestar, mejdim sina. Afka manuscha, save ando naschipe lengere dschivipestar andar lengeri hajmatakeri gemajnde bejg cidine, le pomoschagoskere kojendar ar lim sina. Ada ando 1930kere berscha ando fori, valami le epasch le dschenendar, restscha.

Te tumen andi tschatschi rik gejan, pasche o baro, kaschtuno gadengero tschulipe taj pasche i vitrina le khelipeha Spekulation (schpekulacijona), laken tumen jek avri vitrina. Ande paschlol jek kasakeri kenva jeke tschoripeskere rotistar jeka igen utscha vitesijakera thaneskera gemajndejatar, savi but dschenen andar o foro, saven buti nana, iste fasorginlahi. Pedar, jek hajmatakero lil hejnginel.