Ada objekto na akarel tschak uso dikipe, tumen o tablini te ari schaj len taj te irinel. Upre hi, o neviptscha ando butjakero tschatschipe le berschendar 1918 dschi 1920 khetan kedim.

O butjakere- taj dschivipeskere situaciji le diveseskere butjaschtschendar taj butjaschkijendar, afka sar andi gadengeri industrija, ando teglengere verktscha vaj ande avre but fabriki, ando kisetinipe le erschti themeskere haburistar, butvar bibastale sina. Duge butjakere divesa deschuduj orijendar ando di normali sina, tschatschipeskere angle pisime nugodiniptscha na delahi, artschidiptscha mindig schaj kerde ovnahi. Tschavengeri buti oficijeli fabijatim sina, ham but familijenge, jek prik dschivipeskeo pekantschago.

1918 meg le tschatschipestar angle diklo sina, hot dschuvla, harni cajt paloda tschaven upro them anahi, papal buti te kerel iste dschanahi. Te nasvalo salahi, akor na uschtidehahi loj vaj schaj ari dschidim ojhahi.

Afka sina, hot o butschaschtschengero taj butschaschkijengero micinipe ando kisetinipe le 19te schelberschengerostar but schofintscha, maschkar o erschti themeskero haburi, o butjakere koji ham papal bibastaleder ule. Ando kisetinipe le haburistar but dschene upro drom gele: but bokakere revoltscha, demonstracijontscha taj butjakere telpaschlojiptscha, o kesdipe le berschestar 1918 preginde. But na mangle tschak o kisetinipe le haburistar, ham te o mitvakeripe taj feder keripe le butjakere- taj dschivipeskere situacijendar.

I erschti regirung la republikatar, upro mangiptscha le butschaschkijendar taj butschaschtschendar and te dschal kamlahi. Palo völiniptscha 1919, i socijaldemokratischi butjakeri partaj khetan la christlich socijali partajaha, barikane reformtscha uso feder keripe le dschivipeskere- taj butjakere situacijendar, prik beschartscha.

But mangiptscha ande tschatschiptscha prik bescharde ule: Ojs barikano jerinipe genel o andvodinipe le ofto orengere dijestar. Tschavengeri buti telal deschuduj berscha, papal fabijatim uli, jek pomoschago dija, te tri buti naschatschal, taj te nugodiniptschengere tschatschiptscha dija. Pedar oda ari, le dschuvlenge jek dajengeri arakipeskeri cajt, schov kurkendar, and vodim uli.
Te kolektivi arkeriptscha ar handlim ule. Odola phende, hot atschi loj iste vasch i buti uschtides. Andi vitrina upre andi tschatschi rik, laken tumen asaj koja jeke kolektivi arkeripestar.

Adala socijali reformtscha uso arakipe le butschaschkijendar taj butschaschtschendar, barikane jeriniptscha la terna, erschti republikatar sina.