O cile schtotiskere polgartscha anglo tschatschipe glajchi hi. Anglutne tschatschiptscha le upro them ajipestar, obste mursch vaj dschuvli, le terdschojipestar, la klasatar taj le patschajipestar, ar tschapim hi. Niko na tromal vasch pro teschtuno ariakardo tel dschumim te ol.

Afka hi o erschti falato le artikelistar 7 le bundakera favosinipestar ande leskeri adiveseskeri versijona.

Ando favosinipe o basisakere tschatschiptscha jek schotistar ande hi: sar odo upre baunim hi, sar o institucijontscha, o tschatschipeskero dipe taj o kristscha funkcijonirinen.

Sar o favosinipe le neve schtotistar formulirim te ol, pedar oda ando parlamento igen sorale diskutirim ulo. Andi vitrina upro falo angle tumende schaj tumen ando maschkarutno jek lil use laken.

Upre ada lil pisoskere korekturtscha te lakel hi. Adaj o komplicirti arhandlinipeskero proceso te dikel hi, savo o ando parlamento fartetime partajtscha ar ledschine. But pelinipeskere punktscha dija, savenge ham kompromistscha lakle schaj ule.

O dokumento andi vitrina tschatschon, jek ardipe la Wiener Zeitungatar andar o 1ti oktoberi 1920 hi. Odoj o cajtakero punkto le favosinipestar oficijeli ar dim ulo. Balutnon telal upre ada dokumento, laken tumen te o ando kesdipe vodimo tekst andar o artikel 7 le sociha, kaj o cile anglo tschatschipe glajchi hi.

O fischgaroschi Hans Kelsen sina, savo o nevo favosinipe barikan pregintscha. Te leske hi jek baro kipo ande ada kher vidmim, savo mindschart pal tumende hi. Ov butvar ojs „architekto le favosinipestar“ akardo ol. Pal leskero gondo, le parlamentoske jek sorali taj centrali khelipe use te perlahi.

Na tschak jek „telschtiminipeskeri maschina“ te ol, hatek jek than la diskusijonatar mindenfelitike terdschojipeskere punktendar – le ciliha, jek kompromis te lakel, pal savo o cile partajtscha terdschon.

Centrali ando Kelseniskero koncepto la demokracijatar, hi o koja maschkar o tschule taj o buteder dschene: Demokracija na butschol, hot tschak le but dschenen o phenipe hi, ham kaj te upri posicijona le tschule dschenendar vaj la oposicijonatar ando arkerde procestscha, diklo te ol.

Taj te o keripe jeka favosinipeskera krisakera voratar, upro Kelsen pal dschal. Odoj naphandle fischgaroschkiji taj fischgaroschtscha obocht den, obste o tschatschiptscha le favosinipestar and likerde on. I Austrija o erschti vilago sina, savo jek favosinipeskeri kirsokeri vora, kertscha.

O favosinipe ando bersch 1929 parudi uli taj ande oda keripe, i posicijona le bundakere presidentostar, soraleder kerdi uli. Oda akan direkti le flogostar völim ulo taj arkerdengeri sor uschtidija, savi dschijkana uso parlamento paschlolahi. Ada ando kontrasto uso angleterdschojiptscha le Kelsenistar terdscholahi.

Ada favosinipe dschi uso keripe la austritika diktaturatar 1934 delahi taj 1945 papal and beschardo ulo. Le, dschi adi tschatschipe hi taj mindig aktujalisirim ol, ojs ardschumipe jeka dschivda, dinamischi demokracijatar.