Jek barikani joma la terna republikake sina o erschti völiniptscha ando feberi 1919. Erschtivar tromnde use adala völiniptscha o cile schtotiskere polgarkiji taj schtotiskere polgartscha, save 20 berscha phurane sine, te völinel. I republika afka le cile polgarkijen taj polgartschen, glajchi behandlintscha.

Ando 19to schelberschengero o dschuvla khetan gele, pumare tschatschiptschenge ande te tretinel. O dschuvlengero völinipeskero tschatschipe sina jek centrali mangipe, le internacijonali fanecime polgarengere taj socijaldemokratischi dschuvlengere micinipestar. Akan tschatscho lo ulo.
Upro duj kipi diken tumen o erschi dschuvlengere rotkiji, save palo völinipe ando parlamento ande cidine: upro balutno kipo efta socijaldemokratkiji, angle balutnon diken tumen la Adelheid Popp. Upro tschatscho kipo diken tumen la rotkija la christlich socijali partajatar. Adaj i Hildegard Burjan pra parna blusnaha sorale ari posal.

I Adelheid Popp taj i Hildegard Burjan te ojs bare kipi ando artschijipeskero kher fatretim hi, save tumen paloda te kamna, schaj aun diken. I Hildegard Burjan andar jek dschidovtschengeri familija al, ham uso katolischi patschajipe prik geli. Oj jek ordeniskero khetanipe kertscha, savo tschore dschuvlenge pomoschinlahi.

I Adelheid Popp andar jek butjakeri familija al. Oj imar ando terne berscha la socijaldemokracijake and pe bescharlahi, le feder butjakere kojenge kejmpfinlahi taj oj te reporterkija and butjakero papruschengero nevipe sina, kaj oj te uso keripe use sina.

Andi monarchija le dschuvlenge fabitim sina, pe politischi te organisirinel. Kekaj afka sina, but dschuvla politischi ande pumen bescharde taj vaschoda schtrofiniptschenge taj tradipeske ar pumen bescharde. Akan, on erschtivar pumaro hango tel schaj dine taj ojs völime fatreterkiji andi politik mit schaj vakerde.

Odola andi erschti republika völime parlamentarkiji fatretinde – pal saj partaj – mindenfelitike posicijontscha. Ham on uso kesdipe la republikatar te pedar o partaji ari, khetan butschalinahi, kaj o dschivipeskere situaciji le dschuvlendar feder te on.

Jek koja hi adaj o ando bersch 1920 prik beschardo khereskero pomoschagoskero tschatschipe. Ov la Hildegard Burjanatar taj la socijaldemokratkijatar Anna Boschek angle tradim ulo taj le dijanstakere tschajenge jek tschatschipe upro nugodinipe taj upro ratakero smirom antscha.

But aunpaschlojiptschenca, o dschuvlengere nacijonakere rotikiji andi erschti republika, upre viderschtaund pele. Mangiptscha sar, khamnipeskere telphagiptscha nisaj schtrofinipeha te kerel, vaj jek reforma le soharipeskere tschatschipestar, erscht ando 1970te berscha prik bescharde ule. Avre, sar o mangipe palo glajchi loj le murschenge taj dschuvlenge usi glajchi buti, meg dschi adi aktujeli hi.

Le erschti ofto dschuvlengere rotkijenca, sina o falato le dschuvlendar ando parlamento, pantsch procenti. Schel bersch paloda, palo völiniptscha le berschestar 2019, 39 procenti le nacijonakere rotkijendar, dschuvla sina.