O khelipe Liebesdienste: vorwärts oder rückwärts (Kamipeskere dijanstscha: angle vaj pale) le autonomi dschuvlendar andar Vorarlberg andar o bersch 1985, ando papruschengero nevipe Orgon tel dschumim sina taj ar tschindo schaj ovlahi. Plakativi taj ironischi klasischi use pisiniptscha upre astarel, vaschoda te sensibilisirinel.

O khelipe terdschola adaj la dujta fasake le dschuvlengere micinipestar.

I erschti vela le dschuvlengere micinipestar ando maschkaripe le 19te schelberschengerostar le politischi taj polgarengere tschatschipenge le dschuvlendar kejmpfinlahi afka sar le dschulvengere völinipeskere tschatschipeske. But mangiptscha andar aja cajt ham dugi cajt prik bescharde na ule. O dujto dschuvlengero micinipe ando kisetime 1960te berscha, i diskriminacija le dschuvlendar ando sako diveseskero dschivipe, andi familija taj andi buti, kritisirintscha. „O privati politischi hi“ centrali sina. Jek barikano aunpaschlojipe sina, upre te sikal, hot na glajchi koji maschkar o mursch taj i dschuvli, na tschatschipe hi, taj te oda, te palal use tschapinde vudartscha pasirintscha. Taj hot adala na glajchi koji, te le cile khetanipeske nisaj latschipe nan.

Ande ada temakero than le anaveha Gleiche Rechte?! (Glajchi tschatschiptscha?!) laken tumen meg avre ar rodime objektscha, save le and bescharipeske le tschatschipenge mindenfelitike grupnenge taj dschenenge terdschon.

Ando maschkaripe jek videjoskeri schtacijona akarel tumen, andar mindenfelitike tematscha ar te rodel taj pe odolenca donde te bescharel.

Soraleder sajto o kisetinipe le 1960te berschendar, o jekoschne manuscha vaj grupn gejng teldschuminipe taj diskriminacija terdscharnahi pumen taj odoleha te o demokratischi khelipeskere tschatschiptscha irinde. On butvar akcijonistischi koji ande bescharde, save ando pradipe virkinipe ande: Demonstracijontscha, Sit-ins, poschtitoskero teateri, cedulengere akcijontscha, gondolipeskere akcijontscha vaj plakatoskere akcijontscha ando pradimo than. On adale kojenca regirungtschen vaj le parlamento mujsinde, pe adale mangiptschenca donde te bescharel, taj schofinde le, hot but diskriminacijakere tschatschiptscha tel schofim ule. Butvar schofinde le, tschatschiptscha upro drom te ledschel, save tel dschumime grupn duach o schtot proaktivi arakaren.
Adala koji sikan, hot manuschengere- taj basisakere tschatschiptscha na mindig delahi, kaj on jerim iste ule taj kaj o kejmpfinipe gejng i diskriminacija taj gejng na glajchi koja, mindig neve demokratischi kojenca kerdo iste ol.