Tumen diken adaj jek khelipe, savo o cajtakero gondo le 1950te berschendar and astarel. Cil adale khelipestar le anaveha „o godschar schtotiskere polgartscha“ hi, khetana soraha jek gemajnde upre te bauninel. O cile pomoschinen taj barikane hi: utscheder butschaschtscha, butschaschtscha taj butschaschkiji, gadsche, gadscha, badartscha, badarkiji, vasteskere butschaschtscha, vasteskere butschaschkiji taj botaschtscha. Khetanipe taj na konflikto adaj andi erschti rik terdschol.

Ada te o aunbescharipe le sajt 1946 eksitirime socijali khetanipestar hi. Ov jek barikanipe hi la austritika demokracijatar. Butjakere dijaschengere fatretiniptscha – hatek i virtschoftakeri kamer taj i thaneskeri virtschoftakeri kamer – mindig le butschaschtschengere fatretinipenca – hatek butschaschtschengeri kamer taj gewerkschoftakero khetanipe resen pumen – khetan la regirungaha upro fahandlinipeskero stolo, kompromistscha ando thana la socijali- taj la virtschoftlichi politikatar, ar te handlinel.

Na dur pal 1945 adala schtar organisaciji aktivi andi virtschoftakeri politik ande pumen scholtinde, jeka inflacijonake taj recesijonake gejng te butschalinel. On produktengero koschtalinipe taj rodipeskero utschipe ando afka akardo Lohn-Preis-ar keripe, fiksirinde. Adaleha probalim te ol, o dschivipeskere koschtaliniptscha taj o rodime loj, le butschaschtschendar, aun te pasinel. Taj upre likerde te ol, kaj te na o patschajipeskero naschajipe andi regirung taj o khetanipeskero donde tradipe la erschti republikatar, papal te al. O gondo oda sina, duach fahandliniptscha jek bulho khetanipe te jerinel, savo butenge, but te na koschtalinel.

Taj te ov adi ando faglajchinipe uso 1960te taj 1970te berscha le andfojinipestar naschatscha, o socijali khetanipe meg mindig jek barikano than ande lel, hatek te vasch o fahandlinipe le kolektivi ar keriptschendar vaj te vasch arsiklipeskere phutschajiptscha gelo. Andi kritika pelo ov vasch intransparenti entschajdiniptscha, kaj tschak tschule entschajdinipeskere ledschaschtscha use hi, vaj vasch o angle tschidipe, nisaj reformtscha prik te bescharel te kamel. O socijali khetanipe ando tschatschipe reglim nan, ov upre informeli ar keriptscha basirinel.

Upri tschatschi rik le parne kockendar, upre savi o schtrajkinipeskero-plakato hejnginel, laken tumen jek schtatistik uso schtrajkiniptscha andi Austrija. Andi dujti republika andi Austrija igen tschulo schtrajkim ulo, tschuleder sar ande sako avro EU-jakero vilago. O jekoschno arlipe sikal o bersch 2003 – adaj schtrajkinipe gejng i pensijonakeri reforma dija, savi oni socijali partneriskero khetanipe, duach beschardi uli.

I resignacijona upre schtrajkiniptscha adi – na tschak vasch i sorali posicijona le socijali khetanipestar – ojs valaso tipischi austrijakero koja, diklo ol.