Ando bersch 1945 o alijirti nimci la Austrija le nacijonalsocijalistischi rajipestar putrinde. O dujto themeskero haburi kisetim sina, i Austrija papal jek demokratischi schtot ulo. Usar 1945 vaschoda la dujta republikatar vakerdo ol.

Ham sar le nacijonalsocijalistischi bibastale tradipeha um gelo ulo?

Tumen adaj vasteha pisime kuvertscha lilendar diken, save andar i Bosnija, andar o Horvacko taj andar i Serbija maschkar o bersch 2000 taj 2005 andi Austrija bitschade ule.

O adresato sina o Österreichische Versöhungsfonds. Ov agune mujsinipeskere butschaschtschenge taj mujsinipeskere butschaschkijenge pomoschinel, kaj loj te uschtiden. Andar i cili Europa o nacijonalsocijalistkiji taj nacijonalsocijalistscha, manuschen ledschine, len usi bibastali na manuschani buti te mujsinel, hatek afka sar ando rüstungakere firmtscha vaj andi thaneskeri virtschoft. Korkore ando linaj 1944 upro than la adiveseskera Austrijatar, buteder sar epasch milijona manuscha andi mujsinipeskeri buti and bescharde sina.

O dombo le tel astarde papruschendar andi vitrina andar o agune Hermann-Göring-verktscha ande Linz (i adiveseskeri Voest) hi. Jek tikno falato dschenengere aktendar le mujsinipeskere butschaschtschendar taj mujsinipeskere butschaschkijendar le berschendar 1940 dschi 1945. Sakoni patra jeke dschenoske terdschol, ada baro dombo o familijakere anava, save le betovtschenca Paa dschi Pi kesdinen, sikal.

Pal 1945 jek harni fasa le intensivi tradipestar nacijonalsocijalistischi bibastale keriptschendar dija. Ham imar bojd paloda i Austrija upro phenipe pe and granicalintscha, hot na vitesi „erschti opfertscha“ le nacijonalsocijalismusistar sina.

O tschatschikane opfertscha afka pal atschine, but lendar but berscha vasch aunprindscharipe taj lojengero pomoschago kejmpfinde. Erscht ando naschipe le 1980te berschendar, jek bulho pradimo donde bescharipe la temaha taj o poloko aunprindscharipe mindenfelitike opferengere grupnendar, kesdintscha.

Jek barikno putrinaschi vaschoda sina i debata ando völinipeskero kejmpfinipe 1986, andar savo o Kurt Waldheim ojs bundakero presidento angle alo. Te pedar ada buteder te schunel kamna, laken tumen informaciji upro falo pal tumende upri tschatschi rik. Tschatschon usar i tschuti bauninipeskeri gutschma le schingenca.

O Versöhnungsfonds uso lojengero pomoschago le mujsinipeskere butschaschtschendar taj mujsinipeskere butschaschkijendar, paloda kerdo ulo. Tschak buter valami 15 procenti le dschenendar, saven tschatschipe upro lojengero pomoschago ujahi, meg dschivnahi. Adaj vasch jekoschno simbolischi ar potschinipe 1.500 dschi 7.500 Eurojendar gelo.

„Papal latscharipe“ jek barikano, ham butvar na schofimo ciliskero bescharipe hi. O upre butschalinipe le use dime na tschatschipestar andi phuri cajt, ham jek barikano – taj na tschak simoblischi – basisakero koja jeke demokratischi khetanipestar hi. O umgejipe la nacijonalsocijalistischi phura cajtaha sina taj hi, jek centrali tema la dujta republikatar.

Te tumen tumara posicijonatar, andi rik la inschtalacijonatar le ududane berschengere gendenca gejan, dschanen tumen odoj jek „phutschajipeskero ardipe“ te lakel: jek sano, utscho elemento, but parne kartschenca. Vasch literarischi citatscha pe handlinel, vasch putschajiptscha, save pumen le upre butschalinipeha la NS-akera phura cajtaha donde bescharen. Amen akaras tumen, lenen tumenge jek kartscha tumenca.